Administracija predsednika Donalda Trumpa je v Minneapolis napotila približno 2000 zveznih agentov in častnikov, kar so uradniki opisali kot največjo operacijo za izvrševanje priseljenske zakonodaje v zgodovini države. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je operacijo utemeljilo s ciljem izkoreninjenja prevar, aretacije storilcev kaznivih dejanj in odstranitve nezakonitih priseljencev s kriminalno preteklostjo. V akciji sodelujejo tako pripadniki oddelka za deportacije (ICE) kot tudi preiskovalci iz urada za domovinske preiskave (HSI). Operacija je del stopnjevanja zveznega pritiska na zvezno državo Minnesota, pri čemer so se oblasti osredotočile predvsem na območje Minneapolisa. Poteza sledi obtožbam o razširjenih prevarah med tamkajšnjimi prebivalci somalijskega porekla. Kritiki ukrep označujejo za politično motiviran napad na priseljenske skupnosti, medtem ko vršilec dolžnosti direktorja agencije ICE Todd Lyons poudarja, da gre za operacijo brez primere po svojem obsegu in intenzivnosti.

Zvezni sodnik je v ponedeljek izdal razsodbo, ki Ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS) ponovno dovoljuje deljenje osebnih podatkov določenih prejemnikov programa Medicaid z uradniki za deportacijo. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v pravnem sporu med več zveznimi državami in administracijo predsednika Trumpa glede vprašanj zasebnosti in zaščite migrantov. Države, ki so vložile tožbo, so opozarjale na resne kršitve zasebnosti in morebitne negativne posledice za javno zdravje, če bi se migranti iz strahu pred deportacijo izogibali zdravstveni oskrbi. Kljub odločitvi v prid administracije je sodnik v razsodbi postavil stroge omejitve glede obsega podatkov, ki jih ministrstvo lahko posreduje službam za priseljevanje. S tem je delno omejil prvotne načrte ministrstva pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki si je prizadevalo za širši dostop do zbirk podatkov o prejemnikih socialne pomoči. Razsodba je razveljavila prejšnjo začasno odredbo, ki je takšno deljenje podatkov popolnoma ustavila zaradi sumov o neustavnosti postopkov.

Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je na X-u obtožilo hotel Hilton, da je zavrnil namestitev agentom ICE, kar je sprožilo odzive in opozorila na tretji amandma. Poleg tega se pripravlja obsežna imigracijska operacija v Minneapolisu, kamor bo napotenih 2000 zveznih agentov.

Poslanci nemške krščansko-socialne unije (CSU) v zveznem parlamentu so na svojem zimskem zasedanju sprejeli ostrejše zahteve glede migracijske politike. Stranka se zavzema za čimprejšnjo vrnitev večine sirskih in afganistanskih beguncev v njihove države izvora, saj ocenjujejo, da se varnostne razmere v določenih delih teh držav izboljšujejo. Poleg tega bavarska deželna skupina predlaga strožje ukrepe tudi za begunce iz Ukrajine, kar vključuje preverjanje njihovega statusa in spodbujanje vrnitve v varna območja države. Predlogi CSU so del širšega prizadevanja stranke za zmanjšanje pritiska na nemški azilni sistem in lokalne skupnosti. Poslanci poudarjajo, da je treba sistematično izvajati deportacije tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito ali so zagrešili kazniva dejanja. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na zvezno vlado v Berlinu, naj redefinira svojo politiko do držav, ki so bile do sedaj označene za popolnoma nevarne za vračanje prebežnikov.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk je v javni objavi opozoril, da bi zmaga radikalnih levih sil na prihajajočih volitvah pomenila konec za Združene države Amerike. Musk je svoje stališče utemeljil predvsem s kritiko njihovega pristopa k vprašanju migracij, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost države. Podjetnik je v svojih navedbah izpostavil, da bi politike, ki jih zagovarja radikalno krilo levice, privedle do nepopravljivih posledic za ameriško družbo in njeno prihodnjo ureditev. To ni prvič, da se je Musk vključil v politično razpravo glede migracijske politike, saj redno uporablja svojo platformo za komentiranje aktualnih družbeno-političnih vprašanj v državi.

Evropska komisija je za leto 2025 napovedala znatno povečanje števila izgonov oseb, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Po besedah evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja se je stopnja izgonov v prvih treh četrtletjih leta 2025 povzpela na 27 odstotkov, kar predstavlja opazen skok v primerjavi z 19 odstotki v letu 2023. To je hkrati najvišja zabeležena stopnja po letu 2019, vendar je komisar poudaril, da trenutni rezultati še vedno niso zadostni za učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov. Strategija Evropske komisije vključuje boj proti nezakonitim migracijam na več ravneh, kar poleg doslednega izvajanja izgonov obsega tudi hitre zavrnitve oseb z majhnimi možnostmi za pridobitev azila ter tesnejše sodelovanje s tretjimi državami. Cilj slednjega je preprečiti, da bi se posamezniki sploh podali na nevarne begunske poti. Brunner je napovedal, da bodo države članice lahko delovale še bolj učinkovito, ko bodo v celoti implementirani zakonski predlogi, ki jih je komisija predstavila v začetku leta 2025. Ti ukrepi vključujejo tudi vzpostavitev centrov za vračanje v državah zunaj meja povezave.

Objavljeni so bili članki o najzabavnejših trenutkih Donalda Trumpa v letu 2025, ki ga prikazujejo kot ikonično figuro v ameriški zgodovini. Hkrati pa se pojavljajo razhajanja znotraj gibanja MAGA, pri čemer Marjorie Taylor Greene izraža razočaranje nad Trumpom in sistemom kot celoto.

Predsednik Donald Trump je novo leto 2026 praznoval na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa. Slika, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena ustvarila v živo, je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev. Dražbe se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo okrepila deportacije kriminalcev v Afganistan in Sirijo in da načrtuje nadaljnje lete v ti dve državi.

Bavarska stranka CSU in njena sestra CDU sta sprožili politično razpravo o drastičnem zaostrovanju migracijske politike v Nemčiji. Po navedbah strankinih predstavnikov se bosta zavzemali za obsežno vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan, pri čemer poudarjata, da so se varnostne razmere v nekaterih delih Sirije stabilizirale do mere, ki omogoča repatriacijo. CSU načrtuje, da bi se ti ukrepi v polni meri začeli izvajati leta 2026, kar vključuje tudi strožji nadzor nad nereguliranim priseljevanjem in povečanje števila deportacij. Predlogi vključujejo tudi specifične rešitve glede statusa tujih delavcev oziroma t. i. gastarbajterjev, s čimer želita konservativni stranki nasloviti pritiske na nemški socialni sistem in javno mnenje pred prihajajočimi volilnimi cikli. Stranka CDU se je pridružila tem zahtevam z oceno, da je vojna v Siriji v veliki meri končana, kar naj bi odpravilo pravno podlago za kolektivno zaščito beguncev iz te države. Takšne pobude v Nemčiji sprožajo številne razprave o kršenju mednarodnega prava in varnosti povratnikov, vendar vodstvi obeh strank vztrajata pri nujnosti razbremenitve države.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powellu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je predsednik ponovno poudaril domnevno rekordne gospodarske kazalnike svoje administracije, čeprav analize indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg v letu 2025 zaostaja za svetovnim povprečjem. Istočasno se Trump sooča z močnim nasprotovanjem latinskoameriških poslovnih voditeljev, ki opozarjajo na uničujoče posledice množičnih deportacij za ameriško gospodarstvo, zlasti v kmetijstvu in gradbeništvu. Podpora republikanski stranki med latinskoameriškimi volivci vztrajno upada, saj 61 odstotkov vprašanih za svoje slabše ekonomsko stanje krivi predsednikovo politiko. Napetosti so se stopnjevale tudi na osebni ravni, saj je Trump napadel igralca Georga Clooneyja zaradi njegove pridobitve francoskega državljanstva, medtem ko se v javnosti krepijo vprašanja o predsednikovem zdravstvenem stanju in pogostih obiskih igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Deželna skupina krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je pripravila osnutek resolucije, v kateri poziva k občutni zaostritvi migracijske politike. Stranka zahteva, da se v letu 2026 izvede obsežna ofenziva deportacij, ki bi vključevala redne letalske linije za vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan. Po mnenju poslancev CSU po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji ni več utemeljenih razlogov za nudenje zaščite sirskim državljanom. Poleg sirskih beguncev so se v središču zahtev znašli tudi ukrajinski moški. CSU predlaga strožji pristop do pribežnikov iz Ukrajine, pri čemer poudarjajo potrebo po njihovi vrnitvi v domovino za pomoč pri obnovi in obrambi države. Dokument, ki so ga pripravili za prihajajoče zimsko zasedanje, odseva prizadevanja stranke po hitrejših postopkih vračanja tistih, ki v Nemčiji nimajo več statusa upravičenca do azila. Predlogi so sprožili burne razprave o prihodnosti nemške azilne politike in mednarodnih obveznostih države.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita »hudo nesposobnost« pri upravljanju stroškov prenove zgradb centralne banke, ki naj bi po njegovih navedbah dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, in Powella označil za »popolnega bedaka«, hkrati pa je izrazil obžalovanje, da ga je predhodnik Joe Biden ponovno imenoval na ta položaj. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadanjem podpore med hispanskimi volivci, na kar sta v odprtem pismu opozorila vplivna podjetnika Sam Sanchez in Massey Villarreal. Opozorila sta, da bi lahko republikanska stranka leta 2026 utrpela hud poraz zaradi stroge migracijske politike, ki povzroča pomanjkanje delovne sile v ključnih industrijah. Poleg tega je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo, kar je v javnosti sprožilo nove polemike o predsednikovem slogu komuniciranja ob začetku novega leta.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je ob začetku novega leta ponovno sprožila politično razpravo o migracijah z zahtevo po vzpostavitvi možnosti za izgon sirskih državljanov v domovino. Stranka svoje zahteve utemeljuje na podlagi aktualnih podatkov o beguncih, ki kažejo na jasne trende na področju migracijskih tokov. Po mnenju predstavnikov CSU bi morala Nemčija oceniti varnostne razmere v določenih delih Sirije in omogočiti vračanje tistih oseb, ki so storile kazniva dejanja ali predstavljajo grožnjo varnosti. Predlog je v nemškem političnem prostoru že naletel na deljena mnenja, saj kritiki opozarjajo na še vedno nestabilne razmere pod režimom Bašarja al Asada. Kljub temu CSU vztraja pri strožji migracijski politiki, ki bi vključevala tudi revizijo statusa sirskih beguncev. Ta poteza velja za del širše strategije stranke, da pred prihajajočimi volitvami nagovori volivce, ki so nezadovoljni s trenutnim upravljanjem migracijskih vprašanj na zvezni ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi "hude nestrokovnosti" proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi zgradb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Obenem je predsednik ponovil svoje nezadovoljstvo s Powellovim delom in namignil, da ga v prihodnje morda ne bo ponovno imenoval na položaj. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko se Trumpova administracija spopada s padajočo podporo med ključnimi volilnimi bazami. Poročilo v Wall Street Journalu opozarja na vse večje nezadovoljstvo latinskoameriških poslovnih voditeljev zaradi stroge migracijske politike, ki naj bi povzročala pomanjkanje delovne sile v ključnih panogah. Hkrati so gospodarski kazalniki, kljub Trumpovim trditvam o "zlati dobi", pokazali na upočasnitev rasti in povečana inflacijska pričakovanja, kar dodatno krepi pritiske na neodvisnost Feda.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz treh večjih ameriških mest: Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev o končanju namestitve rezervnih vojaških enot je bila sprejeta po tem, ko je bila njegova administracija tarča številnih pravnih izzivov in sodnih porazov glede zakonitosti uporabe vojaških sil za civilno zaščito in podporo migracijskim racijam. Trump je ob tem izjavil, da se bodo enote morda vrnile v drugačni in močnejši obliki. Umik sil predstavlja pomemben preobrat v predsednikovi strategiji uporabe federaliziranih vojaških enot za zagotavljanje varnosti v mestih z demokratskim vodstvom. Čeprav je Trump prvotno vztrajal pri namestitvi garde za zaščito zveznih objektov in podporo agentom zveznih služb, so pravnomočne sodne odločitve v Oregonu in Kaliforniji močno omejile njegova pooblastila. Guvernerji prizadetih zveznih držav so Trumpovo potezo že prej označili za politično motivirano orožje, ki krši zvezno zakonodajo o ločnici med vojsko in civilnim organi pregona.

Donald Trump je ukazal umik Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Obenem je opozoril, da se lahko zvezne sile vrnejo, če se bo stopnja kriminala močno povečala.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je izvedla vrsto spornih potez, ki vključujejo politično prevzemanje kulturnih ustanov in stopnjevanje pritiska na neodvisne finančne institucije. V John F. Kennedy Center za uprizoritvene umetnosti so bili imenovani lojalisti, vključno s Susie Wiles in Danom Scavinom, ki so pred glasovanjem o dodajanju Trumpovega imena centru spremenili statut organizacije. Ti popravki so onemogočili glasovanje ex officio članom, kar je zagotovilo potrditev preimenovanja v 'Trump-Kennedy Center'. Odločitev je sprožila val bojkotov med umetniki, nazadnje sta nastopa odpovedali jazzovski skupini, kar je povzročilo upad prodaje vstopnic in finančne težave centra. Hkrati se zaostruje spor med Trumpom in predsednikom Federalnih rezerv Jeromom Powellom. Predsednik je javno kritiziral Powella in podal neresnične trditve o stroških prenove stavbe centralne banke, kar nakazuje na konec desetletja dolge tradicije politične neodvisnosti te institucije. V New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja ustanovitev nove komisije za revizijo listine, kar poznavalci opisujejo kot 'časovno bombo' za novoizvoljenega župana Zohrana Mamdanija, saj bi komisija lahko odpravila status mesta zatočišča. Medtem so demokrati v senatu sprožili poizvedbo o tem, kako je Susie Wiles pridobila dostop do občutljivih dokumentov v povezavi z Jeffreyjem Epsteinom.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na znane osebnosti. V seriji objav na družbenem omrežju Truth Social je Trump ostro kritiziral igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, ker sta pridobila francosko državljanstvo. Igralca je označil za »političnega napovedovalca, ki se vedno moti«, ter kritiziral njuno odločitev o selitvi v Francijo, ki jo je označil za državo s hudimi težavami pri obvladovanju migracij. Sočasno se je predsednik Trump ponovno osredotočil na Venezuelo. V intervjuju za New York Post je izjavil, da se Združene države Amerike lahko izognejo namestitvi vojaških sil v državi le pod pogojem, da bo venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Trumpove izjave o možni okupaciji Venezuele so nekateri kritiki interpretirali kot poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar predsednika bremeni v zadnjem obdobju. Kljub napetostim ostaja vprašanje dejanske vojaške prisotnosti odprto, saj Trump poudarja, da bi bil umik pogojevan s popolno kooperacijo venezuelskega vrha.

Ameriški igralec George Clooney se je odzval na ostre kritike predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki so sledile novici o igralčevi pridobitvi francoskega državljanstva. Trump se je na svojem družbenem omrežju Truth Social norčeval iz Clooneyja in njegove soproge Amal, ju označil za slaba politična napovedovalca ter kritiziral igralčevo kariero kot povprečno. Ob tem je Trump izkoristil priložnost za napad na francosko in evropsko migracijsko politiko, ki jo je označil za katastrofalno. Clooney, ki je sicer znan podpornik demokratske stranke, je v izjavi za The Hollywood Reporter ironično uporabil Trumpov lastni slogan. Zapisal je, da se strinja s predsednikom o potrebi po ponovni veličini Amerike, vendar je dodal, da se bo ta proces začel z novembrskimi volitvami. S tem je igralec jasno nakazal na pomen prihajajočih volitev v kongres in pozval k podpori demokratom, kar predstavlja stopnjevanje njunega dolgoletnega javnega spora.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da so igralec George Clooney, njegova soproga Amal in njuna otroka pridobili francosko državljanstvo. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social ironično zapisal, da gre za »dobre novice«, hkrati pa zakonca Clooney označil za »dva najslabša politična napovedovalca vseh časov«. Po njegovem mnenju je njuna selitev oziroma pridobitev državljanstva posledica njunih zgrešenih političnih ocen v preteklosti. Trump je poleg osebnih kritik izkoristil priložnost za napad na francosko notranjo politiko. Trdil je, da se Francija spopada z resnimi težavami na področju kriminala, ki naj bi bile neposredna posledica trenutne migracijske politike države. Njegove izjave, objavljene 31. decembra, odražajo dolgotrajno napetost med ameriškim predsednikom in liberalnim delom hollywoodske elite, ki jo simbolizira Clooney. Predsednik ZDA je s tem ponovil svoje stališče o nujnosti strožjega nadzora meja, kar redno poudarja tako v domačem kot v mednarodnem kontekstu.

Ameriški predsednik Donald Trump je povzročil precejšnje razburjenje v kulturnih in političnih krogih z odločitvijo o preimenovanju slovitega John F. Kennedy Center za uprizoritvene umetnosti v Trump-Kennedyjev center. Po navedbah Washington Posta je Trumpova administracija pred glasovanjem o preimenovanju spremenila statut ustanove, s čimer so onemogočili glasovanje članom, ki jih imenuje kongres, in tako zagotovili potrditev predloga brez opozicije. Zaradi te poteze se ustanova spopada z množičnimi odpovedmi nastopov; zadnja v nizu je jazzovska zasedba The Cookers, ki je odpovedala silvestrski koncert. Hkrati se v Washingtonu stopnjujejo kritike zaradi načrtovane gradnje nove plesne dvorane v Beli hiši, za katero želi administracija po hitrem postopku pridobiti dovoljenja in se s tem izogniti javni presoji. Medtem v New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja ustanovitev nove komisije za revizijo mestne listine. Kritiki trdijo, da gre za poskus omejevanja pooblastil novega župana Zohrana Mamdanija in spremembo statusa New Yorka kot varnega mesta za migrante, kar bi bilo v skladu s Trumpovo politiko priseljevanja. Ti dogodki odražajo širši vzorec Trumpovega uveljavljanja vpliva na ključne institucije in lokalne oblasti.

Kanadske oblasti so v obdobju med januarjem in oktobrom 2025 iz države izgnale 366 državljanov Nigerije, kar odraža znatno poostritev migracijske politike. Po podatkih kanadske agencije za mejne službe (CBSA) je to najvišja raven uveljavljanja imigracijskih predpisov v zadnjem desetletju. Poleg že izvedenih izgonov se na seznamu za deportacijo trenutno nahaja še 974 Nigerijcev, katerih postopki odstranitve so v teku. Kljub povečanemu številu izgonov Kanada ostaja ena izmed prednostnih destinacij za nigerijske migrante, ki iščejo boljše gospodarske in izobraževalne priložnosti. Poostreni ukrepi CBSA so del širšega prizadevanja kanadske vlade za obvladovanje migracijskih tokov in zagotavljanje spoštovanja zakonskih določil o bivanju v državi. Podatki kažejo na sistematičen pristop k zmanjševanju števila oseb, ki v državi bivajo brez ustreznih dovoljenj.

Donald Trump se je posmehoval Georgeu Clooneyju ob pridobitvi francoskega državljanstva, pri čemer ga je označil za povprečnega igralca in izrazil kritike na račun francoske imigracijske politike. Trump je dodal, da Clooney sploh ni bil filmska zvezda.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru predstavila ključne usmeritve vlade za prihodnje leto, pri čemer je izpostavila socialno pomoč in vprašanje migracij. Premierka je napovedala uvedbo tako imenovanih prehranskih bonov oziroma pomoči pri nakupu hrane, ki bodo namenjeni izbranim socialno ogroženim skupinam prebivalstva. Ukrep je namenjen ublažitvi rasti življenjskih stroškov, s katerimi se spopadajo najranljivejši državljani. Poleg socialnih ukrepov je Frederiksen zavzela ostro stališče do kriminogenih tujcev. Napovedala je, da bo vlada okrepila prizadevanja za izgon tujih državljanov, ki so v državi zagrešili kazniva dejanja. Njen nastop je v danskem političnem prostoru sprožil mešane odzive; medtem ko so v stranki SF predloge pohvalili, so bili v konservativni stranki kritični in premierko obtožili poskusa podkupovanja volivcev z obljubljenimi finančnimi transferji. Analitiki ocenjujejo, da je bil govor politično odločen in je vseboval nekatere kontroverzne predloge, ki jih Danska do zdaj še ni preizkusila v praksi.

Ameriški igralec George Clooney se je odzval na provokacije predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je javno kritiziral odločitev igralca in njegove družine za pridobitev francoskega državljanstva. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social igralca in njegovo soprogo Amal označil za neuspešna politična napovedovalca ter hkrati izrazil kritiko do Francije, ki se po njegovih besedah sooča s povišano stopnjo kriminala zaradi domnevno napačne migracijske politike. Clooney, ki je francosko državljanstvo prejel po večletnem bivanju na jugu Francije, je v svojem odgovoru poudaril pomen strogih francoskih zakonov o varovanju zasebnosti. Ti naj bi njegovi družini omogočili mirnejše življenje stran od medijskega pritiska Hollywooda. 64-letni dobitnik oskarja, ki je sicer znan podpornik Demokratske stranke, je v svojem kratkem, a pomenljivem odzivu namignil tudi na prihajajoče volitve in politične razmere v domovini. Spor med predsednikom in igralcem odraža širša politična razhajanja v ameriški družbi, zlasti glede vprašanj migracij in mednarodnih odnosov.